Arhiv novic

Druga skupina 34-ih dijakov se je v soboto, 28. januarja, podala na tridnevno nadstandardno ekskurzijo na Irsko. Kljub nekoliko slabšemu vremenu bodo udeleženci to potovanje ohranili v zelo lepem spominu. Vtise sta povzeli dijakinji iz drugega letnika.

SOBOTA, 28. januar 2017

Naša ekskurzija se je začela, ko smo se ob rani zori, ki se še ni osvobodila vpliva za nas precej kratke noči, vkrcali na avtobus. Pred tem se je vila dolga pot skozi nočno pokrajino in svitajoče se jutro, njen cilj pa je ležal daleč v bližini Milana. Od tod smo nekaj po deseti uri poleteli nad Evropo in ob čarobnem pogledu skozi okno letala, ki ga je naslikalo nebo samo s pomočjo pogleda na Atlantik in ostale dežele pod nami, mirno prileteli nad Irsko. Če bi let primerjali s spancem, bi lahko rekli, da nas je pristanek iz njega precej grobo in sunkovito prebudil.

Ko smo končno stali na irskih tleh, obdani z najrazličnejšimi odtenki zelene, je bil čas, da se seznanimo s krajem našega začasnega bivanja. Nato je sledil ogled muzeja Dublinia, v katerem smo se srečali s kulturo Vikingov na Irskem ter s kasnejšim obdobjem, torej časom Normanov. Del muzeja je posvečen raziskovalnim metodam, s katerimi so raziskovalci prišli do različnih arheoloških odkritij. Nadaljevali smo z ogledom Dublina, med drugim smo obiskali tudi irski Oxford ali Cambridge, torej slavni Trinity College, ter njegovo staro knjižnico, v kateri hranijo iluminiran rokopis iz 8. stoletja Book of Kells. Zvečer smo se odpravili na večerjo ter imeli nekaj prostega časa v najživahnejšem večernem in nočnem mestnem predelu, Temple Bar. Tu smo se na lastne oči lahko prepričali o živahnem značaju Ircev, ki je kljub poznim uram in nizkim temperaturam ter vetru odmeval po ulicah v obliki prijetnih melodij uličnih umetnikov ter najrazličnejših zabav.

Ulice so bile preplavljene z ljudmi, ki so jim skupaj s svojim živahnim duhom, raznimi poslikavami na stavbah ter lučkami in številnimi trgovinicami vlivali življenje ter toplino. V spremstvu milijonih zvezd, ki so nam mežikale z neba, smo se sprehodili do našega hostla in tako sklenili krog prvega dne.

NEDELJA, 29. januar 2017

Ta dan se je za nas začel že ob rani uri, ko svetlo sonce ni še niti pokukalo iz lunine sence. Z avtobusom smo se proti zahodni obali Irske odpeljali malce po 6. uri zjutraj, ko je zunaj še vladala trda tema.

Pot, ki nas je zaradi slabše podeželske ceste na trenutke dobesedno vrgla v zrak, nas je sprva vodila do dvorca Kylemore Abbey. Tu smo bili poleg prekrasnega pogleda na dvorec deležni še tipičnega irskega vremena z dežjem in vetrom. To nas je spremljalo tudi do naslednje točke našega izleta, mesta Galway, kjer sta živahni duh mesta ter pestra ulična glasba za trenutek pregnala dež in priklicala nekaj sončnih žarkov. Sledila je vožnja do mogočnih klifov Cliffs of Moher, kjer zaradi dežja, megle in vetra sicer nismo imeli popolnega razgleda na Atlantik in okolico, je pa megla s pomočjo nekaj sončnih žarkov, ki so zaman poskušali prodreti skoznjo, ustvarjala poseben mističen učinek, ki je bil po svoje prav tako krasen. 

Polni novih izkušenj smo nato sedli na avtobus, ki ga je siva pot ob tihi melodiji noči in živahnem vzdušju na avtobusu vodila proti Dublinu.

PONEDELJEK, 30. januar 2017

Zadnji dan naše ekskurzije se je začel nekoliko kasneje kot dneva poprej. 

Zgodaj dopoldne smo si ogledali muzej pivovarne Guinness, z vrha njegove stavbe pa se je odpiral čudovit razgled na vse strani in prikazoval dele Dublina, ki so se skupaj zlivali v eno sliko. Sliko smo si ogledali pobliže, ko smo se v nadaljevanju sprehodili po mestu mimo parkov, cerkva, kipov in ostalih znamenitosti. Presenetljivo je bilo mestno jedro prav tako živahno kot med vikendom. Po ulicah je odmevala glasba in kljub delavnemu dnevu ulice niso samevale, pač pa so jih popestrile pisane množice, ki so prihajale in odhajale iz vseh smeri. V tem živahnem vrvežu smo imeli nekaj prostega časa, ki smo ga lahko namenili hitri prehrani ali pa se zamotili v kakšni trgovinici s spominki. To je bila zadnja priložnost za nakup spominkov, kajti vožnja proti letališču je že pomenila nekakšno slovo od Dublina, mesta z dušo in značajem.

Let je bil zopet miren, res pa je, da nam je vreme želelo še enkrat pokazati zobe, saj razgled skozi letalsko okno ni bil preveč navdušujoč. Najlepši pogled se je odprl šele, ko smo že skoraj pristajali nad Italijo. V temni noči so pod nami žarele verige drobnih lučk in risale podobo mestnega tlorisa. Od Slovenije nas je sedaj ločila le še dolga pot, ki jo je avtobus počasi, a vztrajno premagoval. Na njem sta počasi prevladali utrujenost in tišina, ki sta nas zazibali v prijetne ritme spanca.

Anja Urbas in Nika Perko, T2c

Foto: Klemen Verček, T2c

                 

Več fotografij je na FB-strani šole.