Logistično inženirstvo

Strokovna ekskurzija 2025: Obisk podjetja Luka Koper d.d. in Fakultete za pomorstvo in promet

Na strokovni ekskurziji v Luki Koper dne, 7.6.2025, smo spoznali delovanje edinega slovenskega pristanišča, ki je ključno logistično in prometno vozlišče za Slovenijo in širšo srednjeevropsko regijo. Ekskurzijo smo začeli z uvodno predstavitvijo podjetja Luka Koper, kjer bomo izvedeli več o njegovi zgodovini, strateški vlogi, organizacijski strukturi, razvojnem načrtu ter okoljevarstvenih prizadevanjih. Spoznali smo, kako je Luka Koper zrasla iz manjšega pristanišča v sodoben in visoko tehnološko podprt logistični sistem, ki pomembno prispeva k nacionalnemu in mednarodnemu blagovnemu pretoku.

Osrednji del ekskurzije je bil voden ogled pristanišča, katerega smo opravili z avtobusom in ob spremstvu strokovnega vodiča. Med ogledom smo si pobliže ogledali več specializiranih terminalov, kot so kontejnerski terminal, ki omogoča hitro in učinkovito pretovarjanje zabojnikov z ladij na vlake in tovornjake, ter avtomobilski terminal, kjer se pretovarjajo tisoči osebnih vozil različnih proizvajalcev, ki prispejo z ladjami in so namenjeni na evropski trg ali izvoz v tujino. Videli smo tudi terminal za generalne tovore, kjer se obdelujejo raznovrstni tovori posebnih dimenzij, kot so jeklo, les in papir, ter silose za žita in terminale za tekoče tovore, ki omogočajo pretok surovin, kot so naftni derivati in rastlinska olja. Spoznali smo tudi notranje železniško vozlišče, ki ima ključno vlogo pri zagotavljanju intermodalnega transporta in omogoča, da blago hitro doseže notranjost Evrope.

Na Fakulteti za pomorstvo in promet smo obiskali najsodobnejše simulatorje za navigacijo ladij in ladijski strojni simulator, ki študentom omogočajo realistično usposabljanje v varnem učnem okolju. Pri ogledu navigacijskih simulatorjev bomo spoznali, kako se bodoči pomorščaki usposabljajo za upravljanje ladij v različnih vremenskih in prometnih pogojih, tako na odprtem morju kot v pristaniščih. Videli smo, kako deluje virtualni most ladje, kjer se izvajajo kompleksne manevre, npr. vplutja, izplutja, izogibanja trčenju in upravljanja z navigacijskimi sistemi, kot so radar, ECDIS in GPS.

Pri ogledu ladijskega strojnega simulatorja smo spoznali, kako študenti pridobivajo znanje o delovanju ladijskih pogonov, nadzornih sistemov, energetskih tokov in reševanja tehničnih okvar. Ta simulator natančno posnema tehnično okolje strojnice na pravi ladji in omogoča izvedbo vaj za krizne situacije, kot so požari, puščanja, izpadi sistemov in druga izredna stanja.

Poleg tehničnega dela ekskurzije se bomo seznanili tudi z možnostmi nadaljevanja študija za izredne študente, ki so že zaključili višjo strokovno šolo. Fakulteta za pomorstvo in promet ponuja možnost nadaljevanja izobraževanja na visokošolski strokovni ravni s področij pomorstva, logistike in prometa. Predstavili so nam različne študijske programe, možnosti za individualno prilagojeno izobraževanje ob delu ter pogoje za vpis in priznanje že opravljenih izpitov. S tem smo dobili dragocen vpogled v možnosti strokovnega in kariernega napredovanja za tiste, ki želijo svoje znanje nadgraditi in se uveljaviti v pomorski ali logistični panogi na višji ravni.

Strokovna ekskurzija 2024: Obisk Slovenskih železnic

Namen ekskurzije je bil pridobivanje praktičnih izkušenj in vpogled v delovanje Slovenskih železnic, spoznavanje infrastrukture, nekaterih logističnih in tehnoloških procesov dela, razumevanje izzivov s katerimi se soočajo ter pridobivanje vpogleda v strategije in projekte v prihodnosti.

Najprej smo si ogledali smo si kretniški blok na železniški postaji Novo mesto, kjer smo podrobno spoznali kaj je kretnica (naprava, ki omogoča spremembo smeri vožnje železniških vozil z enega na drug tir) in postavljalnico (tipski objekt za starejše signalno varnostne naprave). Za prestavitev kretnice iz oddaljenega mesta se uporabljajo žicevodi, katere sestavljajo 5mm pocinkane žice, kjer le te spremenijo smer pa se uporabljajo verige. Začetna točka žicevoda je torej pri postavljalni napravi (kretniški blok, pogoni zapornic), kjer se začne z verigo na kolesu vzvoda in nato nadaljuje vertikalno do vertikalnih kolesc, ki žicevod usmerijo v linearno lego, ter proti končni napravi - kretnici.

Seznanili smo se tudi z električnim delom naprave, ki je ključen pri prenosu informacije na drugo napravo (povezan s prometniškim blokom ter kretniškim blokom).  Informacije se prenesejo električno, pri tem se prenese podatek o postavitvi vlakovne vozne poti (tir, signal, potna zapora, privolitev). Električni del naprave je sestavljen iz več sestavnih delov,  katerih glavni del so sisteme (bločni vložki). Da pa električni del naprave sploh deluje, potrebujemo elektriko. Ker v času, ko so izumili naprave, še ni bilo stacionarnega električnega omrežja, kot ga poznamo danes, so za izvor električne energije uporabili induktor (ročni generator), ki ga je leta 1856 izumil Werner Siemens.

V drugem delu ekskurzije smo si ogledali ranžirno postajo Ljubljana Zalog. Pred nadzornim stolpom nas je sprejel vodič, kateri nas je v nadaljevanju vodil po območju postaje. Predstavil nam je  osnovne pojme železniške infrastrukture, pomen ranžirne postaje Ljubljana Zalog,  ter delovna mesta in zadolžitve po delovnih mestih. Nato smo se odpravili v nadzorni stolp CP 1/2 ter izvedeli kako tovor potuje po železnici in s kakšnim namenom pride na ranžirno postajo. Ugotovili smo, da je namen ranžirne postaje zbiranje, premikanje, razstava in sestava vlakov ključnega pomena.

Tako lahko na primer prispe vlak iz Nemčije s 30. vagoni, od tega jih je 5 za Koper, 5 za Maribor 5 za Novo mesto in 15 za postajo Dobova. Vagoni se zbirajo na tiru za določeno mesto, in ko jih je dovolj, se lahko sestavi in odpravi nov vlak, na prej omenjene postaje. Samo Koper, denimo, ima sedem ali osem tirov za kontejnerje, les, avtomobile, odprte in zaprte tovorne vagone...

 Zaloška ranžirna postaja je enosmerna, kar pomeni, da je treba vse vlakovne kompozicije pripeljati skozi vhodno postajo, jih pregledati in razvrstiti po tirih in nato sestaviti v nov vlak, ki odpelje skozi izhodno postajo. »Vsak vagon ima tovorni list, v katerem je zapisano, kaj prevaža, kdo je prejemnik, kakšna je prevozna pot in ostale podatke.

Po zaključenem ogledu ranžirne postaje Ljubljana Zalog smo se odpravili na lokacijo kontejnerskega terminala Ljubljana Moste. Ob prihodu smo najprej spoznali pomen kontejnerskega terminala Ljubljana, ki je zbiranje pošiljk iz različnih predelov Evrope ter sestava in odprava novih vlakov. Terminal je lokacija, kjer se pretovarjajo, začasno skladiščijo in prekladajo kontejnerji za prevoz blaga. To je ključni del logistično - oskrbovalne verige, kjer se izvaja pretovarjanje med različnimi prevoznimi sredstvi, kot so ladje, vlaki in tovornjaki.

V nadaljevanju smo spoznali infrastrukturo terminala, prekladalno mehanizacijo, tehnološki proces dela, maksimalno kapaciteto ter delovanje podrejenih terminalov v Celju in Mariboru. Na lokaciji KT Ljubljana za opravljanje manipulacij uporabljajo portalno dvigalo, dva prekladalna stroja Kalmar in luški traktor Kalmar T2. Na lokaciji Celje in Maribor imajo po dva prekladalna stroja znamke Kalmar.

Na terminalu so nam pokazali razklad polpriklopnika s portalnim dvigalom iz vagona in ga prestavili z luškim traktorjem na parkirno mesto. Od tam ga prevozniki po cesti prevzamejo in dostavijo naročnikom. Prav tako smo lahko videli tudi preklad oz. manipulacijo kontejnerja s prekladalnim strojem tipa Kalmar.