Arhiv novic
20. oktober 2014
E2a in E2b na projektnem tednu
Dijaki drugega letnika programa elektrotehnik, oddelka E2a in E2b, ta teden preživljajo na Vojskem, s projektnega tedna bodo vsak dan strnili vtise in poslali nekaj fotografij.
1. dan
V meglen četrtek, 20. oktobra, smo se učenci 2. letnika smeri elektrotehnik odpravili na 2 uri in pol dolgo potovanje z avtobusom skozi Idrijo do Vojskega. Vsi smo živčno pogledovali šoferja in skozi okna, saj je bila cesta zelo ozka.
Ko smo končno prispeli do doma, smo se urno in pridno posedli za mize in pojedli sendviče, večinoma s tuno, in poslušali uvodna navodila, sicer malo dlje zaradi navihanosti gostincev, ki so v dom prispeli za nami, potem pa smo se urno porazdelili po sobah in si postlali postelje. Zatem je sledilo kosilo, ki za nas, če sem iskren, ni bilo najboljše, vendar smo pojedli, kar smo lahko in se potem istočasno razdelili v 2 skupini, od katerih je šla ena kolesarit, druga pa plezat. Plezalna stena je bila razdeljena na tri težavnosti: rdeči kamni so označevali najlažjo, oranžni srednje težko in zeleni najtežavnejšo pot do vrha. Seveda smo se vsi najprej lotili zelene poti. Bilo je kar nekaj zabavnih utrinkov – nekatere je po padcu zavihtelo na streho, spet druge je premagal strah pred višino. No, razen teh smo vsi bolj ali manj srečno dosegli vrh. Naslednje je sledilo kolesarjenje. Vreme se je poslabšalo, začelo je pršiti in močno pihati, vendar nas to ni ustavilo in smo se tesno zaviti v šale in s čeladami na glavi odpravili čez doline in v večini hribe do razgledne točke. Normalno smo imeli tudi zamudnike, a smo se temu navkljub vrnili pred večerjo, imeli še dovolj časa za druženje v sobah in ob igranju ping-ponga. Sledila je večerja, ki je bila mnogo boljša kot kosilo, saj smo jedli makarone s tuno na italijanski način.
1. dan
V meglen četrtek, 20. oktobra, smo se učenci 2. letnika smeri elektrotehnik odpravili na 2 uri in pol dolgo potovanje z avtobusom skozi Idrijo do Vojskega. Vsi smo živčno pogledovali šoferja in skozi okna, saj je bila cesta zelo ozka.
Ko smo končno prispeli do doma, smo se urno in pridno posedli za mize in pojedli sendviče, večinoma s tuno, in poslušali uvodna navodila, sicer malo dlje zaradi navihanosti gostincev, ki so v dom prispeli za nami, potem pa smo se urno porazdelili po sobah in si postlali postelje. Zatem je sledilo kosilo, ki za nas, če sem iskren, ni bilo najboljše, vendar smo pojedli, kar smo lahko in se potem istočasno razdelili v 2 skupini, od katerih je šla ena kolesarit, druga pa plezat. Plezalna stena je bila razdeljena na tri težavnosti: rdeči kamni so označevali najlažjo, oranžni srednje težko in zeleni najtežavnejšo pot do vrha. Seveda smo se vsi najprej lotili zelene poti. Bilo je kar nekaj zabavnih utrinkov – nekatere je po padcu zavihtelo na streho, spet druge je premagal strah pred višino. No, razen teh smo vsi bolj ali manj srečno dosegli vrh. Naslednje je sledilo kolesarjenje. Vreme se je poslabšalo, začelo je pršiti in močno pihati, vendar nas to ni ustavilo in smo se tesno zaviti v šale in s čeladami na glavi odpravili čez doline in v večini hribe do razgledne točke. Normalno smo imeli tudi zamudnike, a smo se temu navkljub vrnili pred večerjo, imeli še dovolj časa za druženje v sobah in ob igranju ping-ponga. Sledila je večerja, ki je bila mnogo boljša kot kosilo, saj smo jedli makarone s tuno na italijanski način.
2. dan
Drugi dan smo se ob devetih odpravili na štiriurni pohod do partizanske tiskarne. Tam smo si ogledali, kako so med 2. svetovno vojno tiskali časopis Partizanski dnevnik, ki je izhajal vsak dan. Tiskarna je imela svoj generator, ki ga je poganjala voda. V izjemnih primerih so tiskarski stroj lahko poganjali tudi ročno. Proti domu smo se morali povzpeti po strmi poti navzgor, kar je bilo nekaterim zelo težko. Tja smo se vrnili ob enih, kjer nas je pričakalo kosilo. Po kosilu smo bili do pol treh prosti. Igrali smo namizni tenis, košarko, kartali, igrali na inštrumente, nekateri pa so tudi brali knjige. Ob pol treh se je začela popoldanska dejavnost. Razdelili smo se v dve skupini. Prva je šla na lokostrelstvo, kjer smo naredili tudi tekmovanje, druga pa na zanimivo predavanje o vidu in svetlobi k profesorju Mateju Rožiču. Ugotavljali smo, če smo barvno slepi, ali če je z našim vidom vse v redu. Sledila je večerja in nato štafetne igre.
3. dan
Drugi dan smo se ob devetih odpravili na štiriurni pohod do partizanske tiskarne. Tam smo si ogledali, kako so med 2. svetovno vojno tiskali časopis Partizanski dnevnik, ki je izhajal vsak dan. Tiskarna je imela svoj generator, ki ga je poganjala voda. V izjemnih primerih so tiskarski stroj lahko poganjali tudi ročno. Proti domu smo se morali povzpeti po strmi poti navzgor, kar je bilo nekaterim zelo težko. Tja smo se vrnili ob enih, kjer nas je pričakalo kosilo. Po kosilu smo bili do pol treh prosti. Igrali smo namizni tenis, košarko, kartali, igrali na inštrumente, nekateri pa so tudi brali knjige. Ob pol treh se je začela popoldanska dejavnost. Razdelili smo se v dve skupini. Prva je šla na lokostrelstvo, kjer smo naredili tudi tekmovanje, druga pa na zanimivo predavanje o vidu in svetlobi k profesorju Mateju Rožiču. Ugotavljali smo, če smo barvno slepi, ali če je z našim vidom vse v redu. Sledila je večerja in nato štafetne igre.
3. dan
Tretji dan smo se zbudili v zasneženo jutro. Po jutranjem razgibavanju in obilnem zajtrku smo osvežili spomin na osnove iz orientacije ter se na kratko preizkusili na terenu. Ko smo že bili zunaj, smo izkoristili priložnost za kepanje. Pred kosilom smo se igrali strateške igre. Razdelili smo se na štiri skupine oziroma tako imenovane države. Na papirčkih so bile napisane surovine, ki smo jih potrebovali za vzdrževanje države in prebivalstva. Doletele so nas tudi katastrofe, ki so terjale mnoga življenja. Nato smo odšli v telovadnico, kjer smo se razdelili v dve skupini ter se igrali igro, ki je prav tako zahtevala bolj timsko in umsko delo. Po dobrem kosilu in kratkem počitku se je pričela popoldanska dejavnost, kjer smo se preizkusili v skupinskem risanju. Na vsako mizo smo dobili risbo, ki smo jo morali narisati na risalne papirje, in sicer tako, da je vsak dijak na svoj papir narisal le del celotne slike. Po večerji smo igrali igro Razgibajmo možgane.
4. dan
Po sladkem zajtrku in jutranjem razgibavanju oziroma sprehodu smo se zbrali v telovadnici, kjer smo imeli team building oziroma grajenje skupinskih odnosov. Igrali smo se igrice, kjer smo se tudi zelo nasmejali. Po skromni malici pa smo se postavili v kožo kuharjev. Delali smo žlikrofe, ki smo jih pri kosilu tudi pojedli. Celoten postopek priprave nam je pokazal učitelj CŠOD-a, kasneje pa smo jih pripravili tudi sami. Pri tem smo bili zelo uspešni, kajti pri kosilu smo se zelo najedli. Po počitku pa smo imeli bolj razgibano popoldansko dejavnost, saj nas je orientacijski tek zelo utrudil. Zbrali smo se v jedilnici, kjer nam je mentorica razložila, kakšna so pravila. Razdelili smo se v skupine in se pripravili na štart. Dobili smo zemljevid, kompas in vprašanja, na katera smo morali odgovarjati sproti na določenih točkah na terenu. Po mrzlem teku oziroma sprehodu smo končno prispeli na topel cilj, kjer smo se okrepčali z okusnim čajem in sadjem. Po »zelenjavni« večerji smo se zbrali v dvorani skupaj z gostinsko šolo, kjer smo se igrali igro Soba se predstavi in razne družabne igre.
Po sladkem zajtrku in jutranjem razgibavanju oziroma sprehodu smo se zbrali v telovadnici, kjer smo imeli team building oziroma grajenje skupinskih odnosov. Igrali smo se igrice, kjer smo se tudi zelo nasmejali. Po skromni malici pa smo se postavili v kožo kuharjev. Delali smo žlikrofe, ki smo jih pri kosilu tudi pojedli. Celoten postopek priprave nam je pokazal učitelj CŠOD-a, kasneje pa smo jih pripravili tudi sami. Pri tem smo bili zelo uspešni, kajti pri kosilu smo se zelo najedli. Po počitku pa smo imeli bolj razgibano popoldansko dejavnost, saj nas je orientacijski tek zelo utrudil. Zbrali smo se v jedilnici, kjer nam je mentorica razložila, kakšna so pravila. Razdelili smo se v skupine in se pripravili na štart. Dobili smo zemljevid, kompas in vprašanja, na katera smo morali odgovarjati sproti na določenih točkah na terenu. Po mrzlem teku oziroma sprehodu smo končno prispeli na topel cilj, kjer smo se okrepčali z okusnim čajem in sadjem. Po »zelenjavni« večerji smo se zbrali v dvorani skupaj z gostinsko šolo, kjer smo se igrali igro Soba se predstavi in razne družabne igre.
