Piškotke uporabljamo, da lahko bolje zagotavljamo naše storitve ter vam nudimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo. Več o tem

Arhiv novic

4. marec 2011

T1C na projektnem tednu

Valentinov dan je bil za nas, razred T1c srečen dan. Namesto da bi zjutraj zavili proti šolskemu centru, smo se raje odpravili na naš projektni teden, odšli smo smučat na Roglo.
Ko smo prispeli, nismo zapravljali časa, saj smo se takoj, ko smo odložili prtljago, oblekli v smučarsko opremo in odšli smučat. Na smučišču je bilo odlično. Snega je bilo dovolj, gneče ni bilo, vsake toliko časa pa je še malo zapihalo, smučišče ovila megla ali pa je kaj zapadlo in smo imeli smučišče skoraj zase. Ni boljšega.
Ampak da ne bi bilo vse odlično in čudovito, so nam nekako morali otežiti teden. S smučišča do koče smo morali pešačiti v smučarskih čevljih s smučmi na rami, pa še v hrib je bilo treba. Drugo jutro občutek na rami ni bil nič prijeten. To pa ne bi bil tak problem, če ne bi bili na smučanju pet dni. Drugi dan boli ena rama in smuči lahko neseš na drugi, a kaj ko že tretji dan zmanjka ram. No, ampak vreme je bilo seveda na naši strani in je, ko je bila na vrsti tretja rama, zapadel sneg, tako da smo se lahko s smučišča do koče peljali na smučeh.
Po smučanju sta sledili prosti uri, med katerima se je dogajalo marsikaj. Nekateri so si ju popestrili z glasbo, drugi s pogovori in z veliko smeha, tretji pa se tudi na Rogli niso mogli odpovedati računalniku. Sicer pa smo imeli med prostim časom tudi nekaj svojih aktivnosti. Ene izmed teh, sta bila urica šivanja raztrganih smučarskih hlač in detektivsko raziskovanje ˝Kdo je ukradel piškote, DOMAČICA piškote?!˝.
Ker pa šolske stvari vsekakor ne morejo potekati brez izobraževanja, smo si eden večer po večerji ogledali film o smučanju in deskanju, naslednja dva večera pa nam je zapolnil prof. Hlača s svojima predavanjema o alkoholu kajenju ter spolni vzgoji.
Da pa bi bil teden še bolj zanimiv, smo si en dan privoščili plavanje, dan za tem pa adrenalinsko sankanje.
Teden pa ne bi bil tako dober brez razumevajočih in pozitivne energije polnih profesorjev. Zdi se mi, da se je naš razred sedaj še bolj povezal in pokazal svoj 'pravi jaz'. Vsak od nas je pokazal svoj talent, se naučil marsikaj novega in obranil čast vestnega gimnazijca. Komaj čakam, da se odpravimo na še kakšen projekten teden in na ekskurzije, od koder bomo prišli s še več lepimi spomini.

Barbara Grubar, T1c

smucanje rogla 2011 103

smucanje rogla 2011 012