Piškotke uporabljamo, da lahko bolje zagotavljamo naše storitve ter vam nudimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo. Več o tem

Arhiv novic

14. januar 2014

Miha Duh-Malta

V tretjem letniku mora vsak dijak naše šole opraviti delovno prakso. Prakso je možno opraviti tudi v tujini preko projekta Leonardo da Vinci, vendar pa so za to potrebni dobro znanje angleškega jezika ter splošna pridnost in marljivost. Sam na začetku za projekt nisem pokazal posebnega zanimanja, saj bi od mene zahteval daljšo odsotnost v šoli. Ob spodbudi profesorice za angleščino pa sem se vseeno odločil, da se prijavim.
Postopek prijave od učenca zahteva izpolnitev dokumentacije (v slovenščini in angleščini), med katero spada življenjepis, motivacijsko pismo in seznam vseh predhodnih dosežkov. Koordinatorica nam je posredovala obrazce in navodila za izpolnjevanje. Vse te papirje sem uspešno izpolnil in si pridobil pravico do intervjuja. Intervju je potekal izmenično v angleščini in slovenščini. Bil sem zelo vesel, ker mi je uspelo priti med nekaj srečnežev, ki smo bili izbrani za opravljanje prakse v mednarodnem projektu Leonardo Da Vinci na Malti.
Na Evroprakso sem se skupaj s tremi dijaki odpravil 13. novembra 2013. Z letalom smo poleteli z letališča Ljubljana proti Zurichu. Tam smo presedli na letalo za Malto. Moram priznati, da je bil to poseben dogodek za  vse nas, saj smo bili prvič sami tako daleč od doma. Po pristanku nas je pričakal taksist, ki nas je z vratolomno hitrostjo odpeljal do našega apartmaja.
Naslednji dan smo morali iti na sestanek z agencijo Paragon, ki nas je zastopala na Malti. Tam smo izvedeli vse potrebne informacije v zvezi z bivanjem, delom in obnašanjem. Po končanem sestanku smo se vrnili v apartma.
Naslednji dan sva s sošolcem Jernejem Pavličem odšla na prvi delovni dan v podjetje Cathedral Optical Laboratory. Tam sva se srečala z mentorjem Anthonyjem Micallefom, ki nama je razkazal laboratorij in pokazal najino delovno meto. V tem laboratoriju so izdelovali korekcijska  in sončna očala. Moje naloge so vključevale markiranje, čiščenje, oblikovanje in barvanje leč, urejanje in  pripravo dokumentacije, opremljanje pošiljk, čiščenje naprav, brušenje ter  vstavljanje leč  v okvire. Delovni dan je trajal od 9.30 do 17.00. Delovno mesto je bilo oddaljeno od apartmaja 15 minut z mestnim avtobusom, nato pa še približno 20 minut peš.
Na delovnem mestu sem si pridobil vse izkušnje, potrebne za upravljanje strojev, povezanih z oblikovanjem leč, izdelovanjem sončnih očal in dokumentacije, povezane s tem.
Naš prosti čas smo porabili za ogled mnogih znamenitosti Malte. Malta je otok, ki leži sredi Sredozemskega morja med Italijo in Tunizijo in ima zaradi svoje strateške pozicije burno in pisano zgodovino. Lep primer te zgodovine je njeno pristanišče, saj je bilo skozi zgodovino tako močno utrjeno, da je še dandanes videti kot trdnjava. Zato smo si za naš prvi izlet izbrali ogled tega pristanišča z morja. Očarali so me pogledi na te stare mogočne zidove, ki so jih zgradili njihovi predniki, da bi zaščitili sami sebe pred invazijo Arabcev. Zanimivo je bilo videti tudi glavno mesto Valletta z njenimi ozkimi ulicami, visokimi stopnišči, kamnito gradnjo, prelepimi trgi in mogočno katedralo. Večino  prebivalcev je rimo-katolikov, zato je na Malti zelo veliko lepih cerkva.
Malta se ponaša tudi z zelo lepimi plažami. Ena izmed njih je Golden bay,ki smo jo obiskali v drugem prostem vikendu. Tam sva se z Jernejem tudi kopala.
Življenje na Malti je podobno našemu, vendar pa se močno razlikuje v nekaterih pogledih. Med le-te bi prištel razdalje med dvema mestoma, podnebje, vožnjo po levi strani ceste, drugačno šolstvo, veliko turizma …
Tri tedne našega bivanja na Malti je hitro minilo in prav lahko bi vam jih opisoval še kar nekaj časa, vendar pa morajo vse lepe stvari enkrat miniti in tako smo v sredo, 4. decembra 2013, pripravljali našo prtljago in čakali na letalo, ki nas je odpeljalo domov. Letalo nas je pripeljalo v Ljubljano, ki pa je bila bistveno hladnejša kot Malta.
 Za Evroprakso sem se odločil zato, ker sem želel spoznati druge kulture in se naučiti pravilnega obnašanja na delovnem mestu v tujini. Pomembno pa mi je bilo tudi, da bi nekaj časa živel v mestu, kjer bi bil prisiljen stalno uporabljati angleščino.
 S projektom sem zelo zadovoljen, saj čutim, da so bila vsa  pričakovanja izpolnjena. Na Evropraksi sem se imel lepo in z veseljem bi tako izkušnjo ponovil.

Miha Duh, K 3. a