Piškotke uporabljamo, da lahko bolje zagotavljamo naše storitve ter vam nudimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo. Več o tem

Domen Berginc - zaposlen v farmacevtski industriji

Sem Domen Berginc, star 23 let in sem nekdanji dijak Srednje zdravstvene in kemijske šole v Novem mestu. Srednjo kemijsko šolo sem obiskoval od leta 2012 pa vse tja do mature, ki sem jo uspešno opravil leta 2016. 

Ko pomislim na srednjo šolo in na čas, ki sem ga tu preživel, mi najprej na misel padejo lepi spomini. Ustvarjanje novih prijateljstev, druženje s prijatelji, odlični odnosi s profesorji, brezskrbnost in v ne mali meri preprosto zabava in »uživancija«. Poleg tega pa sem se v tem obdobju tudi ogromno naučil. Ne samo šolskih reči, pač pa tudi  življenjskih lekcij, kot so trdo delo in njegovo obrestovanje, predanost, kako se učiti iz svojih napak ter kako zaupati v svoje sposobnosti. 

Kako sem sploh prišel na srednjo kemijsko šolo? V osnovni šoli, natančneje v 8. razredu, sem se prvič srečal s predmetom »kemija«. Marsikateri učenec, ko sliši, da bo imel kemijo, pomisli: »Uff, tole bo pa težko.« Priznam, tudi jaz sem bil eden izmed teh učencev. Kmalu sem ugotovil, da sem se zmotil. Kemija mi je zelo hitro postal eden izmed najljubših predmetov. Pri skoraj vsaki uri sem izvedel nekaj novega, kar je povsem spremenilo perspektivo pogleda na svet. Že samo voda je skrivala toliko skrivnosti, na katere prej ne bi niti pomislil. Učiteljica kemije nam je pogosto predstavila tudi kakšen kemijski poizkus. Ko sem jih opazoval, sem vedel, da je to nekaj zame. 

Kmalu je prišel čas, da se odločim, na kateri srednji šoli bom nadaljeval svojo učno pot. Pomislil sem: »Kaj pa če bi vse te kemijske poizkuse ne samo opazoval, pač pa jih kar sam izvajal?« Vedel sem, da ima kemija v rokavu še mnogo več asov, kot sem jih izkusil v osnovni šoli. Odločil sem se, da bom naslednja štiri leta obiskoval kemijsko šolo. Že od samega začetka sem vedel, da sem se odločil pravilno. 

Ko sem prvič nadel svojo belo haljo in stopil v laboratorij v sobi številka 119, sem izbrisal vsak dvom, da sem se zmotil pri izbiri svoje šole. Rekel sem si: »To je to.« Štiri leta vedno novih poizkusov ter povsem novega znanja. Svoje znanje kemije sem tako izjemno popestril ter poglobil, kot se seveda na kemijski šoli spodobi. Vendar pa to ni bilo edino znanje, ki sem ga na šoli prejel. Daleč od tega. Zelo pester nabor predmetov mi je pomagal, da sem svoja obzorja razširil v vse možne smeri, kjer bi se lahko skrivala priložnost, da nadaljujem svoje šolanje oz. pridobim svojo zaposlitev. 

Poleg kemije so me zanimali tudi drugi predmeti. Nemščina, zgodovina, geografija so bila področja, na katerih sem hotel napredovati še bolj. Tako sem se na šoli udeleževal tekmovanj in bralnih značk ter osvojil tudi kakšno priznanje. Ich hatte so viel Spaß. 

Nisem pa se samo učil. Že kot otrok sem rad potoval in na srednji šoli ni bilo nič drugače. S šolo sem obiskal London, Bruselj, Luksemburg, Grčijo in pa seveda München ter Salzburg, kjer sem lahko naposled tudi testiral svoje znanje nemščine. 

Poleg ekskurzij v tujino pa smo spoznavali tudi  delovna mesta, ki jih lahko opravljaš z našo izobrazba. Ogledali smo si tovarno Krka, Melamin in tudi vojaški laboratorij. Izbira, kaj bi počel v prihodnosti, je bila zelo pestra. 

Ker pa je vseh lepih stvari enkrat konec, so žal tudi ta štiri leta minila ekspresno hitro. Od trenutka, ko sem prvič sedel v srednješolsko klop, pa vse tja do zadnje pike, ki sem jo zapisal na maturitetni poli, sem se drastično spremenil. Razvil sem svoje sposobnosti, svoje talente, svoje znanje ter svoj »jaz«. 

Vrata sveta so se mi odprla. Želel sem nadaljevati svojo izobrazbo ter tako zasedel mesto študenta na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Ker na začetku tega oreha nisem mogel streti, sem se odločil, da najprej poskusim z zaposlitvijo in z izobrazbo, ki sem jo pridobil v srednji šoli. Tako sem se leta 2018 kot kemijski tehnik zaposlil v Tovarni zdravil Krka. Znanja, ki sem jih pridobil na svoji šoli, so mi tu še kako prišla prav in počutim se, kot da sem zadel »terno«. Kljub vsemu pa mi miru nikakor ne daje ta »nestrti« oreh. Odločil sem se, da se prihodnje leto vračam nazaj v šolo z veliko večjim arzenalom izkušenj, odgovornosti ter ambicij. Srednja šola me je naučila, da se iz napak učimo, in sedaj sem prepričan, da mi bo uspelo.

Domen Berginc
Domen Berginc