Uspeh naših kemičark in farmacevtk: dve Krkini nagradi in priznanje
Na 56. podelitvi Krkinih nagrad in priznanj, ki je potekala v petek, 25. septembra 2026, so naše dijakinje dosegla izjemen uspeh. Prejele so dve Krkini nagradi in Krkino priznanje.
Krkino nagrado za raziskovalno nalogo z naslovom Izolacija, analiza in antibakterijsko delovanje piperina iz črnega popra (Piper nigrum L.) so prejele Eva Dragovan, Manca Sladič in Sara Kopina, pod mentorstvom Mojce Višček in somentorstvom mag. Mateja Pegama ter mag. Matjaža Retlja (NLZOH).
Tema raziskovalne naloge je nastala iz povsem vsakdanje situacije. Pri kuhanju juhe so dijakinje uporabile nekoliko preveč popra in opazile, kako izrazit in pekoč okus ima. To jih je spodbudilo k vprašanju Kaj v popru pravzaprav povzroča ta pekoč občutek? Tako so prišle do piperina, glavne bioaktivne spojine v črnem popru.
Namen raziskovalne naloge je bil ugotoviti, katera metoda ekstrakcije in katero topilo omogočata najboljši izkoristek piperina iz črnega popra. Postavile so tri hipoteze: da bo največji izkoristek piperina omogočila Soxhletova ekstrakcija, da izbira topila pomembno vpliva na izkoristek ter da bo izopropanol najučinkovitejše topilo.
Ker ima piperin zaradi svojih lastnosti potencial za uporabo v medicini, so raziskovanje razširile še na preučevanje njegovega antibakterijskega delovanja. S pomočjo magistra Matjaža Retlja na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) so izvedle test difuzije z diski na bakterijskem sevu Streptococcus pyogenes. Po inkubaciji so izmerile premere inhibicijskih con in rezultate primerjale s kontrolami.
Raziskovalno delo so nadgradile tudi s praktičnim delom. Izdelale so pastile za grlo s črnim poprom in pastile z izoliranim piperinom ter jih preizkusile.
Raziskovanje piperina jim je omogočilo, da so vsakdanjo izkušnjo povezale z znanstvenim raziskovanjem ter skozi eksperimentalno delo spoznale različne metode ekstrakcije, lastnosti piperina in možnosti njegove uporabe.
Krkino nagrado za raziskovalno nalogo z naslovom Uživanje protibolečinskih zdravil brez recepta pri dijakih Srednje zdravstvene in kemijske šole so prejele Ema Lovrin, Špela Rukše in Alja Pureber, njihovi mentorici pa sta bili Ema Novinec in Špela Vičič.
Protibolečinska zdravila brez recepta so zaradi svoje dostopnosti pogosto prva izbira pri lajšanju bolečin. Med mladostniki se njihova uporaba povezuje tudi z vplivom družbenih omrežij, kjer se pojavljajo različni izzivi in vsebine, ki lahko spodbujajo neustrezno uporabo zdravil, zato so se dijakinje Srednje zdravstvene in kemijske šole odločile raziskati navade mladih pri uporabi protibolečinskih zdravil ter dejavnike, ki vplivajo na njihovo jemanje.
Za namen raziskave so avtorice pripravile anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 448 dijakov Srednje zdravstvene in kemijske šole na Šolskem centru Novo mesto. Rezultati raziskave so pokazali, da 28 % dijakov uporablja protibolečinska zdravila tedensko, medtem ko dobra polovica poseže po njih približno enkrat mesečno. Dekleta po protibolečinskih zdravilih posegajo pogosteje kot fantje. Pomemben dejavnik pri uporabi protibolečinskih zdravil predstavljajo tudi psihične obremenitve. Dijaki, ki se pogosto soočajo z utrujenostjo, tesnobo ali stresom, po protibolečinskih zdravilih posegajo pogosteje kot njihovi vrstniki.
Raziskava opozarja na pomen ozaveščanja mladih o odgovorni uporabi zdravil brez recepta. Pomembno je, da dijaki poznajo pravilno uporabo, možna tveganja in posledice prekomernega jemanja.
Krkino priznanje za raziskovalno nalogo z naslovom Vpliv energijskih pijač na raztapljanje paracetamola so prejele Zoja Badjuk, Špela Škof in Maša Zupančič, pod mentorstvom mag. Mateja Pegama in Jasne Kos (KRKA) ter somentorstvom Majde Jožef.
V raziskovalni nalogi so proučevale, kako energijska pijača vpliva na raztapljanje paracetamola iz tablet. Zanimalo jih je, ali dodatek energijske pijače v medij za raztapljanje spremeni hitrost raztapljanja in končni delež raztopljene učinkovine.
Za določanje koncentracije paracetamola v raztopinah so razvile in validirale metodo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC). Pri validaciji so preverile linearnost, specifičnost, točnost, ponovljivost in vpliv filtracije vzorcev na analizne rezultate.
Profile raztapljanja so določale v fosfatnem pufru s pH 5,8 ter v enakem mediju z dodatkom energijske pijače. Tablete s paracetomolom so raztapljale s pomočjo farmakopejske aparature za raztapljanje trdnih farmacevtskih oblik. Vzorce so odvzele po 1, 3, 5, 7 in 10 minutah, koncentracijo učinkovine pa analizirale z validirano analizno metodo.
Rezultati so pokazali, da se paracetamol v obeh medijih raztaplja zelo hitro. V mediju z energijsko pijačo je bil delež raztopljenega paracetamola v zgodnjih časovnih točkah višji, kar kaže na hitrejše začetno raztapljanje. Po sedmih minutah sta bila profila skoraj izenačena, saj je bil v obeh medijih dosežen skoraj popoln obseg raztapljanja.
Ugotovile so, da energijska pijača spremeni profil raztapljanja paracetamola, saj vpliva na začetno hitrost raztapljanja, ne spremeni pa njegovega končnega obsega.
Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju vpliva energijskih pijač na raztapljanje zdravilnih učinkovin in so dobro izhodišče za nadaljnje raziskave tega področja.
Vse dijakinje so se z raziskovalnim delom srečale z drugačnimi, raziskovalno usmerjenimi načini učenja ter pri tem pridobile veliko uporabnega znanja in nove poglede na poklic, za katerega se izobražujejo. Raziskovalno delo jim je omogočilo tudi dragocen vpogled v nadaljevanje izobraževanja in študijske možnosti, saj bodo svojo poklicno pot nadaljevale na področjih kemijske tehnologije, biofarmacevtskega inženirstva, laboratorijske biomedicine in fizioterapije.
