Projekt zvočnost lesa
PROJEKT ZVOČNOST LESANosilca projekta: dr. Lorena Mihelač in Goran DelajkovićAvtorja, ki sta se odločila za izvajanje projekta, izhajata iz prepričanja, da na dobro počutje, ugodje in zdravje posameznika ne vpliva samo človeški glas, predvajana glasba ali zvok, ki ga ustvarjajo priznana terapevtska glasbila kot so na primer gong, pojoče sklede ali kristalne posode, ampak tudi les oziromaPROJEKT ZVOČNOST LESA
Nosilca projekta: dr. Lorena Mihelač in Goran Delajković
Avtorja, ki sta se odločila za izvajanje projekta, izhajata iz prepričanja, da na dobro počutje, ugodje in zdravje posameznika ne vpliva samo človeški glas, predvajana glasba ali zvok, ki ga ustvarjajo priznana terapevtska glasbila kot so na primer gong, pojoče sklede ali kristalne posode, ampak tudi les oziroma predmeti (glasbila) iz lesa, ki imajo zaradi svojih izjemnih akustičnih lastnosti posebno mesto v harmonizaciji zvoka in človeškega telesa.
Dejstvo je, da se je v zadnjih 400 let zgodila izjemna revolucija glede izdelave glasbil, od njihove oblike do uporabe materialov. Ne glede na to je prav tako možno ugotoviti, da različne kulture, na različnih lokacijah in v različnih glasbenih zvrsteh še vedno prisegajo na uporabo lesa, ker les »diha« s svojim okoljem in se »prilagaja« okolju. Glede na svojo strukturo, oddaja posebno barvo, ki jo ni možno ponazoriti z nobenim drugim materialom.
Ko govorimo o predmetih iz lesa in njihovem vplivu na počutje, ugodje in zdravje posameznika imamo v mislih tudi opremljanje prostorov z lesom, ki dušijo hrup (Bucur, 2006) in na ta način pripomorejo boljšem počutju posameznika, tako kot na opremljanje prostorov z lesom, ki naj bi poskrbel za boljšo akustičnost prostora (na primer uporaba lesenega poda in opažev v koncertnih dvoranah) in s tem vplival na doživetje zvoka (Wegst, 2006).
2 Priprave ne raziskavo
Glede na kompleksnost raziskave in profil sodelujočih (dijaki ŠC Novo mesto), bodo potekale posebne priprave s poudarkom na izobraževanje dijakov in prav tako posebne priprave na samo raziskavo in sicer:
• Preučevanje frekvenčnega odziva in koeficienta dušenja z uporabno resonančne metode z impulzivnim elastičnim mehanskim vzbujanjem skozi meritve na izbranih lesnih vrstah (smreka, jesen, bukev, oreh in češnja). Pri tem preučevanju bodo sodelovali dijaki in mentorji (učitelji). Meritve bodo izvedene v sodelovanju z Biotehniško fakulteto, na oddelku lesarstva, kateder za morfologijo in fizikalne lastnosti lesa;
• Izdelava vzorčnih testnih lesenih vzorcev določenih dimenzij, ki bodo z metodo sušenja pripravljeni za izvedbo meritev;
• Projektiranje, oblikovanje in izdelava akustičnih inštrumentov v delavnicah ŠC Novo mesto in njihova priprava za meritve. Primerjava teh inštrumentov s podobnimi inštrumenti iz plastike z vidika akustičnosti;
• Preučevanje lastnosti izbranih vrst lesa z vidika akustičnosti, resonance, hitrosti zvoka in izgube zvočnosti.
Poseben poudarek bo na meritvah lesa javorja rebraša in lesa smreke zaradi njihovih lastnosti kot so kvaliteta vibriranja, resonanca, hitrost zvoka, elastičnost ipd.
Del začetnih izobraževanj za dijake bodo potekala na ŠC Novo mesto. Poudarek na teh izobraževanjih bo na mehanskih, akustičnih in estetskih lastnosti lesa in izbire določenega lesa za glasbilo (pihalo, godalo, brenkalo, tolkalo).
3 Delo na terenu
Predvideva se, da bo delo na terenu (meritve in del izobraževanja) potekalo v časovnem terminu od januarja do marca 2017. Poseben poudarek bo na ugotavljanju razlik v akustičnih lastnosti že obstoječih glasbil, narejenih iz lesa in polimerov oziroma karbona. Del izobraževanje bo zajemal tudi obisk različnih koncertnih prostorov v Novem mestu in Ljubljani, tako kot prostorov, opremljenih z lesom, kjer je glavni poudarek na dušenju hrupa.
Posebno delo bo potekalo v vrtcu Pedenjped, predvidoma koncem marca 2017, kjer bo izvedena krajša raziskava pod mentorstvom obeh avtorjev, s ciljem ugotavljanja dojemanja zvočnosti lesenih glasbil in glasbil izdelanih iz polimerov in karbona. V raziskavi, ki bo prva te vrste na slovenskem prostoru, bodo sodelovali predšolski otroci tako kot njihove vzgojiteljice iz omenjenega vrtca. Avtorja sta prepričana, da bodo izsledki te raziskave dragocen prispevek v razumevanju akustičnih lastnosti lesenih glasbil.
4 Vključevanje ostalih inštitucij v raziskavo in zaključna faza raziskave
Avtorja želita v zaključno fazo raziskavo vključiti tudi druge inštitucije za katere sta prepričana, da bi lahko dala še dodatno pojasnilo glede vpliva lesa na ugodje, počutje in zdravje posameznika.
Predvideva se, da se bo začetkom marca 2017 vključil v obstoječo raziskavo Inštitut Knoll, ki bo s svojimi izkušnjami na področju glasbeno terapijo in uporabo glasbil, predvsem narejenih iz lesa, pokazal vpliv lesenih glasbil na počutje in ugodje posameznika.
Predvideva se prav tako, da se bo začetkom marca/aprila v raziskavo vključil še Nacionalni inštitut za javno zdravje, območna enota Novo mesto. Vlogo te inštitucije vidita avtorja v ozaveščanju širše populacije s pomočjo krajše publikacije glede hrupa in njegovega zmanjševanja z uporabo lesa.
Zaključna faza raziskave bo namenjena enodnevnem seminarju, ki bo potekal na ŠC Novo mesto in bo namenjen analizi pridobljenih rezultatov ter diseminaciji teh rezultatov širši javnosti.
Dejstvo je, da se je v zadnjih 400 let zgodila izjemna revolucija glede izdelave glasbil, od njihove oblike do uporabe materialov. Ne glede na to je prav tako možno ugotoviti, da različne kulture, na različnih lokacijah in v različnih glasbenih zvrsteh še vedno prisegajo na uporabo lesa, ker les »diha« s svojim okoljem in se »prilagaja« okolju. Glede na svojo strukturo, oddaja posebno barvo, ki jo ni možno ponazoriti z nobenim drugim materialom.
Ko govorimo o predmetih iz lesa in njihovem vplivu na počutje, ugodje in zdravje posameznika imamo v mislih tudi opremljanje prostorov z lesom, ki dušijo hrup (Bucur, 2006) in na ta način pripomorejo boljšem počutju posameznika, tako kot na opremljanje prostorov z lesom, ki naj bi poskrbel za boljšo akustičnost prostora (na primer uporaba lesenega poda in opažev v koncertnih dvoranah) in s tem vplival na doživetje zvoka (Wegst, 2006).
2 Priprave ne raziskavo
Glede na kompleksnost raziskave in profil sodelujočih (dijaki ŠC Novo mesto), bodo potekale posebne priprave s poudarkom na izobraževanje dijakov in prav tako posebne priprave na samo raziskavo in sicer:
• Preučevanje frekvenčnega odziva in koeficienta dušenja z uporabno resonančne metode z impulzivnim elastičnim mehanskim vzbujanjem skozi meritve na izbranih lesnih vrstah (smreka, jesen, bukev, oreh in češnja). Pri tem preučevanju bodo sodelovali dijaki in mentorji (učitelji). Meritve bodo izvedene v sodelovanju z Biotehniško fakulteto, na oddelku lesarstva, kateder za morfologijo in fizikalne lastnosti lesa;
• Izdelava vzorčnih testnih lesenih vzorcev določenih dimenzij, ki bodo z metodo sušenja pripravljeni za izvedbo meritev;
• Projektiranje, oblikovanje in izdelava akustičnih inštrumentov v delavnicah ŠC Novo mesto in njihova priprava za meritve. Primerjava teh inštrumentov s podobnimi inštrumenti iz plastike z vidika akustičnosti;
• Preučevanje lastnosti izbranih vrst lesa z vidika akustičnosti, resonance, hitrosti zvoka in izgube zvočnosti.
Poseben poudarek bo na meritvah lesa javorja rebraša in lesa smreke zaradi njihovih lastnosti kot so kvaliteta vibriranja, resonanca, hitrost zvoka, elastičnost ipd.
Del začetnih izobraževanj za dijake bodo potekala na ŠC Novo mesto. Poudarek na teh izobraževanjih bo na mehanskih, akustičnih in estetskih lastnosti lesa in izbire določenega lesa za glasbilo (pihalo, godalo, brenkalo, tolkalo).
3 Delo na terenu
Predvideva se, da bo delo na terenu (meritve in del izobraževanja) potekalo v časovnem terminu od januarja do marca 2017. Poseben poudarek bo na ugotavljanju razlik v akustičnih lastnosti že obstoječih glasbil, narejenih iz lesa in polimerov oziroma karbona. Del izobraževanje bo zajemal tudi obisk različnih koncertnih prostorov v Novem mestu in Ljubljani, tako kot prostorov, opremljenih z lesom, kjer je glavni poudarek na dušenju hrupa.
Posebno delo bo potekalo v vrtcu Pedenjped, predvidoma koncem marca 2017, kjer bo izvedena krajša raziskava pod mentorstvom obeh avtorjev, s ciljem ugotavljanja dojemanja zvočnosti lesenih glasbil in glasbil izdelanih iz polimerov in karbona. V raziskavi, ki bo prva te vrste na slovenskem prostoru, bodo sodelovali predšolski otroci tako kot njihove vzgojiteljice iz omenjenega vrtca. Avtorja sta prepričana, da bodo izsledki te raziskave dragocen prispevek v razumevanju akustičnih lastnosti lesenih glasbil.
4 Vključevanje ostalih inštitucij v raziskavo in zaključna faza raziskave
Avtorja želita v zaključno fazo raziskavo vključiti tudi druge inštitucije za katere sta prepričana, da bi lahko dala še dodatno pojasnilo glede vpliva lesa na ugodje, počutje in zdravje posameznika.
Predvideva se, da se bo začetkom marca 2017 vključil v obstoječo raziskavo Inštitut Knoll, ki bo s svojimi izkušnjami na področju glasbeno terapijo in uporabo glasbil, predvsem narejenih iz lesa, pokazal vpliv lesenih glasbil na počutje in ugodje posameznika.
Predvideva se prav tako, da se bo začetkom marca/aprila v raziskavo vključil še Nacionalni inštitut za javno zdravje, območna enota Novo mesto. Vlogo te inštitucije vidita avtorja v ozaveščanju širše populacije s pomočjo krajše publikacije glede hrupa in njegovega zmanjševanja z uporabo lesa.
Zaključna faza raziskave bo namenjena enodnevnem seminarju, ki bo potekal na ŠC Novo mesto in bo namenjen analizi pridobljenih rezultatov ter diseminaciji teh rezultatov širši javnosti.
