Najprej smo si ogledali Semeniško knjižnico. Bila je prva javna znanstvena knjižnica na Slovenskem, ustanovljena 30. maja 1701. Italijanski slikar Giulio Quaglio je leta 1721 poslikal strop s čudovito fresko. Ob vznožju so predstavljene podobe temeljnih znanosti in umetnosti, v kotih so podobe antičnih filozofov, na oblakih sedijo štirje srednjeveški cerkveni pisatelji in znotraj zlatega venca na robu sedijo štirje cerkveni očetje. V središču freske je v belem naslikana podoba Resnice, blizu nje pa podoba Vere, Upanja in Ljubezni. Zelo zanimive so bile lesene omare v stilu italijanskega baroka, kjer nad vsako posamezno stoji črka latinske abecede, kamor so razvrščene knjige različnih znanosti.

Nato smo odšli v ljubljansko operno hišo. Ogledali smo si glasbeno pravljico Peter in volk, avtorja Sergeja Sergejeviča Prokofjevga. Je zgodba o otroštvu, o svobodi otroštva in o pogumu, ko mladi Peter pustolovsko prestopi mejo svojega doma. Na poti do gozda spoznava različne živali – ptice, račko, mačko in celo volka. Ker se ostale živali bojijo volka, se Peter odloči, da jim bo pomagal. Vsak lik je ponazorjen z različnimi glasbili.

Najbolj smo bili veseli eno uro prostega časa, saj smo lahko raziskovali staro mestno jedro.

Dobili smo se pri Prešernovem kipu in pot nadaljevali v Mestni muzej Ljubljana. Ogledali smo si sledi rimske Emone. Videli smo staro Rimsko cesto in kloako (kanalizacija), seveda je bilo čisto drugače, kot imamo mesto urejeno danes. Pot smo nadaljevali po zunanjem terenu, po zelo zanimivi poti. Ogledali smo si približno, kje naj bi stala vzhodna emonska vrata in spotoma še bogato emonsko hišo. Imela je veliko prostorov, ki so bili zgrajeni iz kamna, opeke in malte. Prostori so bili dodatno okrašeni z mozaiki in stenskimi poslikavami. Imeli so talno gretje, saj so se jim ogrela tla in stene ene sobe. Predstavljali smo si lahko, kje je bilo javno kopališče in stranišče. Videli smo tudi ostanke emonskega obzidja. Ob obzidju pa so stali legionarji in stražili vhod v Emono. Kot zadnje so si ogledali zgodnjekrščansko središče. Tam so krščevali, se družili, kopali in zabavali. Krščevali so samo odrasle, enkrat na leto. Morali so se sleči do golega in nato ga je duhovnik trikrat potopil in krstil.
In tako smo končali naš kulturni dan. Bilo je zelo zanimivo in poučno, saj so nam vodiči pripovedovali res podrobno in na zanimiv način. Tudi če si samo poslušal, si se veliko novega naučil. Ta dan sem doživela kot nekaj novega in razburljivega.
[FOTOGALERIJA]

Lea Novak, PV1B