V sredo, 25.9.2018, smo se dijaki srednje lesarske šole odpravil na strokovno ekskurzijo na Mirno goro, ki se nahaja na JV robu Kočevskega roga in je najvišji vrh v Beli krajini. Z nami sta šla profesorja g. Valentin Pečaver in g. Matej Hočevar. Ko smo prispeli pod Mirno goro, nam je vodička predstavila kratko zgodovino Mirne gore. Planina je nekdanja kočevarska vas, središčnega tipa, ki stoji na manjši kraški planoti ob južnem vznožju Mirne gore. Povedala je tudi, da so prvi zapisi nastali leta 1337 in da so se prebivalci imenovali Kočevarji, ki so se ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo. Kočevarji so pasli drobnico in vzgajali rastline. Najbolj uporabna rastlina je bila lan, s katere so si delali puloverje. Večina kočevarskega prebivalstva se je leta 1941 odselila. Po vojni so v vasi nastanili kmetijske in gozdne delavce. Gozdni delavci so zato zgradili železnico, prek katere so prevažali les, ki so ga posekali za prodajo. Ogledali smo si tudi muzej, v katerem smo videli izgled kočevarske vasi, nagačene živali in orodja, ki so jih uporabljali pri gozdarjenju. To so bile žage Amerikanke, leseni škripci in sekire. Zanimiv je bil tudi štor najdebelejše smreke, ki je v premer merila kar 1.3 metra. Odpravili smo se tudi na učno pot po gozdu. Ustavili smo se pri izviru, ki je bil v preteklost edini vir pitne vode za Kočevarje. Lesna zaloga znaša približno 348 milijona kubičnih metrov. Večji del lesa predstavljajo listavci približno 54%, delež iglavcev znaša okoli 45%. Omenila je, da Mirno goro in okolico sestavljata dve kamnini: to sta apnenec in dolomit. Pot smo nadaljevali po gozdu, kjer smo spoznali veliko novih drevesni vrst kot so mokavec, brek,duglazija in drugi. Pot je bila zelo strma in vse povsod je bilo polno drevesnih vrst. Ustavili smo se pri umetno zasnovanem gozdu smrek, ki so ga zasejali Kočevarji. Ta gozd ni tako odporen, kakor tisti, ki je naravno zasajen, zato je zelo ranljiv pred lubadarji in drugimi boleznimi. Naučili smo se tudi, kako nastane gozd iz pionirskih dreves to so breza, mokavec, gaber.. .,tisti, ki z listi pripravijo prst za naslednje drevesne vrste. Po poti smo se ustavili še nekaj krat in spoznali zanimivosti širnega gozda in čudovite narave. Ko smo prišli na vrh Mirne gore z nadmorsko višino 1047 metrov, smo imeli kviz o drevesnih vrstah, tako da nam je vodička kazala liste, mi pa smo morali ugotoviti drevesno vrsto. Po končanem ogledu smo se odpravili na avtobus in se odpeljali nazaj na šolski center. Ekskurzija mi je bila zelo všeč in poučna, ker smo spoznali veliko novih stvari in se nekaj naučil.