Naj dijak v šolskem letu 2014/2015 - Tomaž Zupančič (L4A)

Zelo sem počaščen, da mi je že drugič podeljen naziv ''Naj dijaka''. Zdaj, ko sem zadnji letnik in odhajam novim dogodivščinam naproti, se srčno zahvaljujem šoli za spodbude ter trud, ki so ga in ga zagotovo še bodo vlagali v delo z dijaki, ter nenazadnje tudi za nagrajevanje truda in volje dijakov.

Sam sebe bi opisal kot človeka, ki mu ni vseeno za stvari in ljudi okoli sebe.  Vse moje delovanje izhaja iz velike mere spoštovanja do vsega, kar je in kar biva.  Včasih okrog sebe opažam precej nepotrebne brezvoljnosti ... Priznam, imam zastavljene cilje in želje v življenju. Če jih bom uresničil, ne vem, a škoda bi bilo ne poskušati, saj menim, da če plezaš v višave in imaš tla pod nogami, ne boš padel, pa četudi ti ne uspe priti do vrha.  Želim si, da bi se vsi začeli zavedati svojih sposobnosti. Vsi smo različni, iz različnih okolij, z različnimi življenji in okoliščinami, vseeno pa je edini tisti, ki bo tebi, dragi bralec, določal meje tvojih zmožnosti in definiral, kaj lahko dosežeš in česa ne,  preprosto ti sam. Vsi ljudje smo vsaj kot otroci imeli tisto naivnost v sebi, ko smo imeli ideje in si upali razmišljati tudi izven okvirov realnosti, ki se sama po sebi ne zdi nič posebnega. Preprosto bi temu lahko rekli domišljija. Na žalost jo v veliki meri zatremo, ko odraščamo. Jaz pravim, da berite knjige, bodite aktivni, ne počnite stvari samo zato, ker jih vsi ostali, izobražujte se širše, zorite v ljudi, ki na svet ne bodo gledali le kot na kvadrat  določene oblike, ampak v ljudi, ki bodo na svet gledali kot na lik brez oblike. Ta lik bo vedno le take oblike, v kakršno boste sami verjeli in si jo ustvarjali. Postanite ptice s širokim obzorjem in se naučite ustvarjati mnenja in jih ne le povzemati. Ne bodite le del spremembe, postanite sprememba. Prepričan sem, da je vsak po svoje kot zvezda na nebu, eni sijejo bolj, drugi manj. A ne bojte se zasijati, postanite nekomu luč v temi, polepšajte mu dan. Drug drugemu smo lahko svetilke. Bodite aktivni, pozitivni, delajte za skupno dobro in tudi vi se boste počutili bolje. Sam sem aktiven marsikje in vedno se bom trudil spodbujati in motivirati ljudi, v glavnem zato, ker verjamem v vse, kar sem zapisal, in mi ne bo nikoli škoda vložiti časa in energije dobremu namenu.

To so moje zadnje zapisane besede za spletno stran šole, štiri leta so minila kot bi trenil. Še enkrat hvala!

Tomaž Zupančič, L4A