Piškotke uporabljamo, da lahko bolje zagotavljamo naše storitve ter vam nudimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo. Več o tem

Arhiv novic

20. marec 2013

Intervju z našo bivšo dijakinjo Darjo Bukovec

1)    Ste naša bivša dijakinja. V katerem šolskem letu ste začeli izobraževanje in kako se je imenovala takratna smer? Kaj vas je spodbudilo k temu, da ste se odločili za to smer izobraževanja?


Izobraževanje sem začela v šolskem letu 1971/72. Takrat smo imeli dve smeri šolanja, za kateri smo se lahko odločili. Otroško in splošno. Odločila sem se za slednjo.


2)    Kot šola imamo danes dobre prostorske pogoje za pridobivanje različnih strokovnih znanj. Imamo svojo športno dvorano, igrišča, sodobne specialne učilnice … S katerimi prostorskimi zmožnostmi, ki jih je takrat ponujala šola, ste se srečevali?


Pouk smo imeli v prostorih današnje ekonomske šole, in sicer samo v popoldanskem času od 13 h do 19.30 vsa štiri leta. Kabinet za praktični del je bil v kletnih prostorih. Na lutki smo vadili vse posege osebne higiene, dajanje injekcij, pripravo bolnika na razne preiskave … Bili smo v eni učilnici, kamor so prihajali različni učitelji. Telesno vzgojo smo imeli na loki, če je bilo vreme lepo, ob slabem vremenu pa v telovadnici današnje Osnovne šole Center. Imeli smo tudi svojo garderobo za obleko in obutev in možnost tople malice.


3)    Po čem je bila šola znana v času, ko ste se sami šolali?


Pravila šole so bila zelo stroga. Vsi v razredu smo morali imeti enake halje. V lokale nismo smeli zahajati, razen v takratno šolsko restavracijo Na trgu. Tudi ličenje ni bilo dovoljeno.


4)    Katero znanje in spretnosti so po vašem mnenju tiste, ki so vam pri vašem strokovnem delu na delovnem mestu zelo pomagale in ste jih pridobili v šoli?


V dopoldanskem času smo imeli prakso 3-4 x na teden vsa leta šolanja, razen v 1. Letniku, ko smo imeli samo kabinetno prakso v šoli. Praktični pouk je potekal po vseh oddelkih bolnišnice in Domu starejših občanov Novo mesto. Dva do tri mesece smo bili na internem oddelku in oddelku kirurgije, potem smo bili na otroškem oddelku, v porodni sobi, na patronaži in v ginekološki ambulanti. Z vso to prakso sem dobila veliko znanja za poznejše delo, ki sem ga začela samostojno opravljati po zaključeni srednji šoli.


5)    Kateri predmeti so bili v času vašega šolanja tisti, ki so vam dali največ za vaše nadaljnje delo v zdravstvu potrebnih strokovnih kompetenc?Kateri predmeti ali dejavnosti pa so vam pomagali pri osebnostni rasti v dobi odraščanja?


Vsi predmeti so bili potrebni, da sem pridobila znanje, ki sem ga potem uporabila pri svojem delu. Etika in socialna medicina sta bila predmeta, kjer smo se lahko pogovarjali in lahko izražali tudi svoje mnenje.


6)    Kaj menite, kako se kaže sprememba v odnosu med dijaki/mladimi danes glede na čas, ko ste obiskovali šolo sami?


Razlike so velike, pa tudi čas je popolnoma drugačen. Demokracija je prinesla veliko dobrega, istočasno pa sem danes razočarana zaradi premajhne odgovornosti pri mladih.


7)    Kje ste se zaposlili po končani srednji šoli? Kakšno je vaše delo, ki ga opravljate danes?


Zaposlila sem se v Zdravstvenem domu Novo mesto, kjer delam še danes, in sicer v šolskem dispanzerju.


8)    Kakšni so vaši spomini na srednješolska leta? Česa se najraje spominjate?


Čeprav je bilo takrat zame zelo naporno, so ostali samo lepi spomini. Ob 5 h na avtobus, ker se je ob 6 h začel že praktični del pouka v bolnišnici, ki je trajal do 10 h, nato ob 13 h v šolo k pouku do 19 h in nato zopet na avtobus ob 20.30. Bilo je naporno in težko, a obrazi hvaležnosti na praksi v bolnišnici in zadovoljstvo pacientov ostajajo kot za vedno prisotni in ohranjajo polno lepih občutkov.


9)    Kje sami opažate razlike pri pridobivanju znanja in spretnosti ter osebni angažiranosti dijakov nekoč in danes?


Praktičnega dela pouka v bolnišnici, domovih za ostarele, v ambulantah in patronažni službi je danes premalo kakor tudi vsega ostalega dela z ljudmi.


10)    Kaj morajo vedeti mladi, ki se odločajo šolati za poklic srednje medicinske sestre/srednjega zdravstvenika?


Želja pomagati sočloveku naj bi bilo glavno vodilo pri odločitvi za ta poklic. Pa seveda tudi možnosti zaposlitve je treba upoštevati, kar je v današnjih časih izredno pomembno in težko.



Iskreno se vam zahvaljujemo za vaše bogate izkušnje, ki ste jih bili pripravljeni deliti z nami.

Neimenovano 1